Obremenitveno testiranje

Pri obremenitvenem testiranju merimo telesno zmogljivost in pri tem nastale spremembe na srčno-žilnem sistemu (ergometrija).

V spodaj navedenih primerih obremenitvenega testiranja ne smemo izvajati:

• po svežem srčnem infarktu – vsaj 2 tedna po njem,
• ob močno povišanem krvnem tlaku v mirovanju,
• ob sveži trombozi ali emboliji (sveža zapora žilja zaradi krvnih strdkov),
• pri hujšem srčnem popuščanju.

• Morebitno aterosklerozo srčnih žil in posledično koronarno srčno bolezen, ki se izraža z angino pektoris (Angina pektoris je vodilni simptom pri obolenju srčnih žil. Angino pektoris občutimo kot pritisk ali tiščečo bolečino za prsnico s širjenjem v levo ramo ali roko, lahko pa tudi kot stiskajočo bolečino v žlički ali vratu. Taka bolečina se pojavi pri fizičnem naporu in s prenehanjem napora izzveni.).
• Zvišan krvni tlak pri obremenitvi.
• Motnje srčnega ritma pri obremenitvi.
• Ocenjujemo uspešnost zdravil za zdravljenje visokega krvnega tlaka ali koronarne bolezni.
• Ocenjujemo stopnjo možne obremenitve po srčnem infarktu ali srčnih operacijah.

Pred obremenitvenim testiranjem posnamemo EKG v mirovanju. Nato preiskovanca obremenimo s hojo po tekočem traku. Vsake tri minute stopenjsko zvišujemo obremenitev (hitrost in naklon traku). Med preiskavo neprestano opazujemo EKG in na vsaki stopnji izmerimo krvni tlak. Oboje preverjamo še približno 6 minut po končani obremenitvi.

Preiskavo predčasno zaključimo, če se pojavi kar koli od spodaj naštetega:

• spremembe EKG-zapisa ali motnje srčnega ritma,
• značilna prsna bolečina (angina pektoris),
• prekomerno zvišanje krvnega tlaka,
• padec krvnega tlaka med obremenitvijo,
• težave z dihanjem, vrtoglavica,
• mišična utrujenost,
• dosežena maksimalna srčna frekvenca glede na starost.

Namen obremenitvenega testa je doseči maksimalno srčno frekvenco in predvideno obremenitev glede na starost, telesno težo in spol preiskovanca, kajti le v tem primeru lahko dokaj zanesljivo izključimo resno srčno obolenje.

V zelo redkih primerih lahko pride do hudega srčnega popuščanja, hudih motenj srčnega ritma ali srčnega infarkta.

Ena izmed možnosti je obremenitvena ehokardiografija. Gre za ultrazvok srca in opazovanje sprememb delovanja srca pri obremenitvi.

Motnje prekrvljenosti srčne mišice lahko prikažeta scintigrafija srca in srčna kateterizacija.

Tudi 24-urno merjenje EKG lahko prikaže motnje ritma med telesno obremenitvijo, vendar omenjena preiskava ni standardizirana.